Danes je Slotaku polpretekla zgodovina. Elektronska publikacija v formatu .pdf, ki je z osmih številkah izhajala od julija 2002 do decembra 2003, nekaj časa v trimesečnih, nato v dvomesečnih intervalih. Zadeva se je trudila biti kar najbolj profesionalna, saj si je za zgled jemala različne uspešne nemške komercialne animejsko/mangajske publikacije, kar pa se je končalo tako, da je bilo le malo avtorjev pripravljenih slediti zastavljenim standardom. Tako je Slotaku v glavnem zaradi primanjkljaja sodelavcev propadel. Vsebina je pokrivala vse od relevantnih slovenskih dogodkov, opisov animejev in mang, japonskih filmov, člankov o igralcih in kulturi, glasbi, risanju in seveda stripe domačih avtorjev.

Izredna številka poleti 2005 je bila posledica nostalgičnih spominov, ki dokazujejo, da si ljudje po nekaj časa zapomnimo le še dobre stvari, slabe pa pozabimo. Vseeno ne pomeni ponove obuditve projekta in zato tudi nosi 'delovno' oznako (09) in uradno oznako Izredna številka.

Kljub temu, da Slotaku ne izhaja več, marsikaj o njem pove uvodnik prve številke:

Novo rojstvo
V preteklih mesecih so se reči razvijale s skorajda strašljivo hitrostjo. V našem malem društvu namreč. Naš kanal na IRCu se je napolnil, pričeli smo se srečevati na srečanjih in zunaj njih, ter razvili kolektiv, kot se spodobi. Novi in stari AnimeSlovenci so se tako rekoč združili v ustvarjalno središče, ki je obrodilo mnogo novosti, med njimi tudi pričujočo publikacijo.
Poimenovanje novorojenčka je potekalo dokaj samovoljno, saj je dete nezadržno zahtevalo ime, čas pa je v izpitnem obdobju neusmiljeno pritiskal. Postal je Slotaku. In v njegovem imenu je skrita legenda, o vseh teh ljubiteljih animejev in mang, ki so na Slovenskem kljub zaničevanju javnosti vztrajali pri svojih prepričanjih in se zanje borili. Legenda o vseh nas, ki bomo nekoč le še spomin, ko bodo v vseh videotekah ponujali animeje in se bodo mladi na ulicah pozdravljali v japonščini.
Toda Slotaku ni le izjava, ni le potrditev tega, da obstajamo, temveč potrditev tega, da smo aktivni, da nismo le skupina ljudi, ki bolšči v svoje zaslone, temveč skupina ljudi, ki se s svojim konjičkom aktivno ukvarja. Slotaku poskuša zapolniti praznino v našem medijskem prostoru - posledica še vedno prepovršnega razumevanja vsega, kar je povezano z animeji. Namenili smo se predstavljati animejske in mangajske teme, ljubiteljsko kulturo, ki jih obkroža, zabavo in zanimivosti.
Pot prve številke je bila zapletena, tako tehnično, kot vsebinsko. Jasno je, da je nekje treba začeti, toda popolnoma začetniški članki bi bili strokovnemu bralstvu nepotrebni. Zato smo se odločili za mešanico starega z novim, ciljajoč mogoče nekoliko bolj na tiste, ki ste zaenkrat še bolj gledalci in bralci, kot ustvarjalci. To, upamo, bomo uspeli spremeniti. Tehnični zapleti so vključevali predvsem težave z obsegom in izgledom Slotakuja, ki ni le nečimrn, temveč hkrati tudi razpolaga z izjemno skromno preživalnino, toda kjer je volja, je tudi pot.

Pa še to. Pred časom, ko je bilo objavljeno, da se Slotaku poslavlja, je nekdo napisal tole pesmico:

I walked the sites oof the internet
but i never discovered something like SLotaku yet
I worshiped it and even writing I did,
I liked it a lot more than family,
but now my belowed slotaku sleeps,
I pray that his soul it keeps!

Sorodna vsebina: