Kaj je AnimeSlovenija? Najprej je bila ideja. Ideja da se nikomur ni treba sramovati svojega navdušenja nad Sailormoon in Attack number 1. Potem je bila skupina ljudi, ki so se dobivali in premlevali dogodivščine najljubših risanih junakov. Občasno tudi skupina čudakov, ki so se po avtocestah valjali blizu in daleč. Potem nekaj časa zgolj virtualen forum in sedaj ...

Vsekakor pa je skozi ves obstoj AnimeSlovenija poskušala zagotoviti animejem veljavo in sloves, ki si ga zaslužijo. Urednike in novinarje smo opozarjali, kadar so pisali neresnice, vedno smo bili na razpolago, kadar so iskali informacije. In to bo počela tudi v prihodnosti.

Kakorkoli. Za nostalgike: hiter prelet vsega, kar je AS počela, preden je dobila trenutno podobo.

1999
26. 7. 1999: rojstvo Micke
21. 8. 1999: Nastop na dvojezičnem radiu Agora

2000
Retrovizor/animateka
nastop na TV SLO 1

2001
Retrovizor/animateka
nastop na TV SLO 1
nastop na TV Pika

2002
nastop na RSLO 1
članek v Mladini
15. 2. 2002: Srečanje društva AnimeSlovenija v Kiberpipi

Gre za prvo srečanje, kjer se je nabralo precejšnje število članov in je bil naš primarni namen spoznavanje drugih (sovragov) iz društva in splošna izmenjava mnenja o animejih, življenju in perkmuski gibanici. Ob spremljavi animejske glasbe je povprečna napolnjenost prostora prek večera znašala okrog 35 kapljic, ki so odtekale in pritekale, tako da tudi novih obrazov ni manjkalo. Kot posledica srečanja je bilo društvo bogatejše še za 8 članov. Prvo uro smo se predvsem spoznavali in zabavali, drugo in tretjo uro pa smo posvetili animejskemu kvizu, ki je bil nek prečuden hibrid vseh možnih komercialnih oddaj na srečo, vsekakor pa veliko bolj uporabnikom prijazen, saj si je vsakdo lahko prislužil vsaj kakšen bombonček, če že ne nagrade. Sledilo je izbiranje najboljše izmed risb AniManga Art razstave, ki smo jo postavili posebej za to priložnost, in v katero je izdelke prispevalo 9 ustvarjalcev. Kar dve mesti je z različnima risbama zasedla Setsuna-chan (1. in 3.), drugo mesto pa Mirko.

29. 3. 2002: Pirhovanje društva AnimeSlovenija v Kiberpipi

Drugo srečanje društva se je izkazalo za še bolj obiskano kot prvo, kljub precejšnji zmedi in poznemu začetku. Kljub začetnim težavam, pa se je petkovo popoldne razvilo v pravo pirhovanje, kot bi temu lahko rekli. Kinodvorana Kiberpipe se je za nekaj ur spremenila v risalno učilnico, kjer sta Ina in Kat prikazali umetnost risanja mangovskih čibi oz. superdeformed likov. Vseh 36 udeležencev tečaja, se je naučilo sestaviti trikotnike in kroglice v pravega deformiranega človečka, ter takemu telesu dodati tudi ustrezno obrazno mimiko. Nastajali so tudi Pokemoni in druge zverinice. Nekateri učenci so si zaželeli tudi hentajskih pripomočkov v obliki sluzavih lovk, pa nekako niso prišli na svoj račun - no, pa več
sreče prihodnjič. ;)
Z novopridobljenim znanjem so se navdušenci lotili gormozanskih stiroporastih jajc in na njih dokazali svojo iznajdljivost. Sončki, lune, vampirčki, playboyska deklica, suzaku, maske itd., itd., so nastajali na jajcih. Tudi en zmaj se je našel. Nagradam je sledilo še več nagrad, ko je prišlo do izbiranja 'pirhov', ki so prispela na natečaj za 'Anipirh'. Animejski liki na stiropornih jajčkih, animejski liki izrezljani iz stiropora, in modelčki iz fimo-mase v pozornih jajcih - vsi so pobrali nagrade.
V animejskem kvizu se je tokrat pokazalo, da so nekateri svoje otakujstvo vzeli resno, zato so pravilni odgovori kar deževali, bomboni pa tudi. Vseeno, kljub ponavljujočim vprašanjem, pa bi lahko pričakovali večje poznavanje imen, kot so Mamoru Oshii in Katsuhiro Otomo. Lakota tekmovalcev je ze seboj pustila precej praznih papirčkov, zato je bilo nekoliko težje izbrati zmagovalca (ki bi svoje točke moral dokazati s številom bombonov).

27. 7. 2002: Srečanje društva AnimeSlovenija in kluba Second Impact v Izoli

Izlet iz Ljubljane v Izolo je bil v mnogih pogledih prava pustolovščina in ker smo se AnimeSlovenci in AnimeSlovenke odločili za udobnejšo različico potovanja v avtomobilih in ker so imeli šoferji različne obveznosti še dopoldne ("obveznosti", a.k.a. ni se nam dalo tako zgodaj -Bannon), se nismo odpravili v konvoju, temveč vsak avto posebej.
Skratka, prvi odhod z Gorenjske je bil ob šestih zjutraj, zadnji ob enih popoldne, v Izoli pa smo se vsi srečali ob pol petih, ko smo se morali skupaj prebiti do stare italijanske gimnazije, sedanjega Mladinskega doma, kjer se je srečanje odvijalo. Velika večina se nas je na poti skoraj izgubila, a s pomočjo moderne tehnike (mobilnih telefonov) in predvsem glasu ljudstva (nasveta domačina z veliko buteljko vina, rdečega) nam je klub vsemu uspelo. Tam nas je pričakala ekipa kluba Second Impact, v sobi, kjer imajo ponavadi srečanja. V enem kotu so bile police z italijanskimi mangami, na zidu za vrati pa ogromna skica Tetsua iz Akire.
Program se je začel z manjšo zamudo, kot se dandanes spodobi, kar je prisotnim omogočalo, da smo se malo spoznali med sabo in prebili led (nekateri s pivom, drugi z glavo, tretji z mastnimi vici -Bannon). Člani AnimeSlovenije in Second Impacta se povečini namreč niso nikoli prej videli. Vse skupaj se je začelo s predstavitvijo kluba Second Impact, ki je začel delovati že davnega leta 1998 in ima danes še vedno skromno število članov, zato pa so ti toliko bolj zagreti za pravo stvar, kar jim tudi omogoča pogosta srečanja in skupne izlete po nakupih. S teh izletov je bila tudi predstavitev animejskih sejmov v Italiji, kamor se odpravljajo skupinsko.
Za kulturni program je poskrbela Teja, ki je pokazala še en način, kako lahko animeji pomenijo več kot le sedenje pred ekranom. Ob spremljavi kitare nam je zapela kar nekaj italijanskih uvodnih pesmi iz različnih animejev, ki jih je zaključila s slovensko čebelico Majo in večnim Mačkom Murijem.
Temu, bolj predstavitvenemu delu programa je sledil kviz Lepo je biti Otaku, v katerem se je Matej usedel v Jonasov stolček, šest kandidatov pa se je borilo z zapletenimi vprašanji iz sveta animejev in mang. Seveda tudi nagrade za risbe, ki so nastopile na natečaju niso manjkale.
Pot nazaj je bila prav tako 'skupinska', saj je koloni poveljeval Mihov jugo, kateremu so do Ljubljane sledili ostali trije avtomobili (Jan dobi odlikovanje za mirno nogo v Volvotu). Tam sta se dva avtomobila sicer odcepila, dva pa sta pot nadaljevala do Kamnika, na večerjo - slavni kebab na kamniški obvoznici (ne naročit pikantnega! -Bannon). S polnimi trebuhi se je potem resnično končalo okoli dveh zjutraj.

12. in 26. 10. 2002: Grafitiranje ljubljanskih podhodov (Šiška in Zalog)

Šiška je bila zopet najbolj zanimiva, saj je, ker je razmeroma majhna, obvladljiva tudi za manjšo skupino risarjev. AnimeSlovenija je dobila polovico podhoda, druge polovice pa so se lotili grafitarji, kar je do večera ustvarilo zanimivo nasprotje med spreji in akrili, s katerimi so risali naši lani. Bilo nas je nekje med 10 in 15, odvisno od časa dneva. Narisani liki so bili v glavnem avtorski, pa tudi ne vsi, seveda pa je paleto žanrov uvajala Micka, ki je posebej za to priložnost odrasla in nekoliko prerasla tudi svoja chibioblačilca. Posebej zanimive so v Šiški vedno reakcije mimoidočih, ki jih je v soboto dopoldne ogromno. Veliko starejših občanov in občank se z našim 'packanjem', kot so ga imenovali, seveda ni strinjalo, zopet drugi pa so nas na glas hvalili ali celo zagovarjali.
Zalog je sledil dva tedna kasneje, kar nam je pomagalo, da so se roke pogrele in starši niso mogli preveč stokati o tem, kako malo smo doma. Vseeno se nas je nabralo nakoliko manj, okrog 10 recimo, vendar pri tem ne gre pozabiti na naš superyugo, ki je siv podhod polepšal s krasno glasbo. Hvala Miha! Ogromen zaloški podhod je bil sicer nekoliko zastrašujoč za tako majhno ekipo, in čeprav smo si z grafitraji zopet razdelili vsak eno stran, je marsikateri izmed njih prišel še na našo stran, saj so bili s spreji v znatno boljšem položaju. Za čopiče so bile zaloške stene previsoke in pregrobe. Pa vseeno. V slogi je moč in kljub temu, da je nastalo tudi nekaj posamičnih umetnin smo skoraj vsi združili sile in se lotili skupnega projekta - velikega grafita Princese Mononoke, ki naj bi oglaševal skorajšnji prihod tega animeja v ljubljanske kinodvorane. Do poznih večernih ur je nastal res impozanten grafit v čast Miyazakijevi mojstrovini, zadevo pa nas je 6 najbolj vztrajnih zaokrožilo na pici. Tudi policija seveda ni manjkala in tokrat smo bili veliko bolj navdušeni, saj so nas obiskali kar trije uniformiranci - od tega dve policistki, ki so prišli z avtomobilom in marico. Juhej! Kar pa se tiče odzivov mimoveozečih (saj mimohodečih skoraj ni bilo) - hupali so ... =^.^=

2. 11. 2002: Obisk animejsko-stiparskega sejma v Lucci

Sicer ni bilo čisto pravo srečanje, ker se nas je pač samo nekaj nabralo na kup in odpeljalo do Lucce, ampak, ker vas bodo najbrž zanimale fotke, kako tak sejem izgleda - nekaj utrinkov.

15. in 16.11.2002: Promocija Princese Mononoke v Koloseju

14.11.2002 je v Ljubljanske Kinematografe prišla Princesa Mononoke - saj se je še spomnite: fantastičen anime iz studia Ghibli, ki je leta 2000 na Liffu požel tak uspeh, da so mu morali dodati še eno predstavo. Tokrat je v kino prišel tiho, skorajda skozi stranska vrata, brez reklame in komaj opazen. Minuto slave mu je posvetil le Marcel Štefančič jr. v Mladini s kritiko ZA +. Nas je k sodelovanju povabil distributer filma, Creativa, in nam omogočil stojnico v Koloseju, kjer smo otroke zabavali z animejskimi pobarvanakami medtem ko smo njihovim staršem poskušali razložiti, kakšen film Princesa Mononoke je. Ob tej priložnosti smo delili tudi lastne letake in ljudi strašili s pravo, živo princeso Mononoke - v kostum (končen račun 30,000 sit) smo oblekli Geko in Kiko.
Posebno pozornost pa si zasluži tudi umetniško delo naše skupine risarjev, ki je na 1,40x5 m veliko polo papirja ustvarjala plakat Princese Mononoke s podobami San, Ashitake in nekaj prizori iz animeja. Ta je ob koncu nedvomno požel največ zanimanja mimoidočih.

20. 12. 2002: Novoletni žur društva AnimeSlovenija v Kiberpipi

Res smo zavihali rokave in sklenili, da se naredi pravi žur z vsemi potrebnimi komplikacijami in načrti. Priprave so stekle že več kot mesec dni prej, ko smo računali, da vas bo prišlo kakih 30 in bomo pač prinesli nekaj pic, nekaj pijače in se imeli fino. No, Bannon je ponudil svoj PlayStation 2 z Dead or Alive in svoj računalnik z Dance Dance Revolution, Miha je ponudil svoj računalnik za karaoke seveda pa je bilo tudi podnudb za dvorano dovolj. Tako smo imeli na koncu poln program z igrami, plesom, petjem, projekcijami ter hrano in pijačo (brezalkoholno, seveda), da je šlo 50 pripravljenih kart kot bi mignil v prodajo. Še posebej pa smo bili veseli, da smo se nabrali iz vseh koncev Slovenije: Prekmurja, Maribora, Kopra, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Kamnika itd.
Na dan zabave se nas je skupina že od poldneva podila okrog po zadnjih nakupih in prevozih potrebne opreme, medtem ko se je še ena skupina v Kiberpipi ukvarjala s tem, bi prostor naredili bolj novoleten. To jim je s pomočjo okrog dvestotih balonov in okrasnega traku tudi lepo uspelo. Fantje so pritovorili tehnično opremo, dežurni Kiberpipe pa projektor, za kar smo mu (četudi nam je ušlo ime) večno hvaležni. Ob sedmih se je nato na vhodu nagnetlo že skoraj vseh 50 pričakovanih obiskovalcev in zabava je stekla po tem, ko je vsak dobil svojo nalepko z imenom, origami žerjavom za srečo in liziko za dvig sladkorja v krvi.
Skoraj težko bi bilo reči, katera točka v programu je požela ve zanimanja: PS2, DDR, kviz, karaoke ali projekcije v dvorani. Sedaj lahko izdamo tudi, da smo poskusili program sestaviti čimbolj tako, da se vsaj tekmovanja teh točk niso prekrivala, in so zato vsa imela veliko občinstvo. Pa to najbrž niti ne bi bilo potrebno, saj se dvorana zaradi navdušenja predvsem nad PS2 in DDRjem ni nikoli napolnila. No, ne čisto nikoli - skoraj vsi smo si namreč ogledali projekcijo naše animirane Micke, posnetka srečanja v Izoli in slovenskega napovednika za Čudežno potovanje (Sen to Chihiro no kamikakushi). Seveda pa se je dvorana bolj napolnila proti jutru, ko je večino vseeno zapustila moč za pretepanje ali poskakovanje. Zabava je namreč trajala do devetih zjutraj.

2003
16. in 17. 2. 2003: Promocija Čudežnega potovanja v Koloseju

14.2.2003 se je v Koloseju in istočasno v Koprskem kinu začelo vrteti Čudežno potovanje, kot so prevedli Miyazakijev celovečerec, Sen to Chihiro no kamikakushi. Za razliko od Princese Mononoke je bilo Čudežnemu potovanju posvečene veliko pozornosti. Že tedne pred prihodom v kino so časopise in celo televizijo preplavili oglasi s prekrasnimi prizori iz animeja. Sami smo se A.G. Marketu, ki je anime pripeljal v Slovenijo, sami ponudili in z njimi smo se dogovorili za raznos plakatov po šolah in drugih mladinskih lokalih po Ljubljani in Kopru (hvala obema ekipama). Za prvi kino-vikend pa smo zopet postavili svojo stojnico, na kateri so otroci lahko barvali like iz Čudežnega potovanja, ki jih je narisala Nika. Otroci so si za končano pobarvanko lahko izbrali ali plakat Čudežnega potovanja ali planer z istimi motivi. Planerje so še starši z velikim zanimanjem opazovali.

7. 3. 2003: Pustna zabava (po pustu)

Pust je vsekakor čas, ko se lahko nemoteno prepustite maškaradnim fantazijam, prav tako kot kaki italijanski ali ameriški otakuji na svojih sejmih. Nihče ne bo čudno gledal deklic v prekratkih krilcih (no, to jih tudi tako ne bi) ali v japonskih šolskih uniformah. V upanju, da tako razmišljajo tudi naši člani, smo se po pustu dobili, da bi si ogledali, kakšne kostume so si umislili, da bi pokazali svojo zvestobo animejskemu svetu. Vsaka animejska maškara je bila nagrajena s slovenskim kino-plakatom za Čudežno potovanje, in vsaka se je seveda predstavila. Ker pa so za pust še vedno najbolj značilne čarovnice smo si potem na platnu ogledali še Mijazakijev Kiki's delivery service.

12. in 13. 7. 2003: Grafitiranje podhoda v Štepanjskem naselju

Klub Ljubljanski grafiti je spet priskrbel dovoljenje in organiziral beljenje podhoda, nakar so eno steno (doooolgoooooo) prevzeli risarji AnimeSlovenija, drugo pa grafitarji. Dva naporna dneva se je v podhodu umetniško (eni bolj, eni manj) udejstvovalo 11 članov društva plus en fotograf. Občasne krvave boje za tanke čopice in barve ter sopihanje ob slikarskih naporih, so prekinjali le redki odmori za osvežitev in malico. Čas nam je krajšal tudi legendarni Mihov Yugo z glasbo, med katero je imela največ privržencev skupina Rammstein, največ zgražanja pa poželi člani skupine X Japan. Dodatno stimulacijo so nam dajali še komentarji mimoidočih, tisti negativni še celo bolj kot pozitivni. Čeprav je bilo zlasti drug dan več pozitivnih. Drugi dan se nam je pridružilo tudi nekaj grafitarjev, ki so precej hitreje kot mi poslikali nasprotno steno. Oba dneva smo imeli tudi nekaj mlajših opazovalcev, ki so tudi komaj čakali, da primejo v roke čopic ali sprej in začnejo risati po stenah. Taka legalna priložnost se ne ponudi velikokrat. Tema tokratnega animejskega grafita je bil nočni animejski klub z nastopajočo skupino, oziroma ulica polna ljudi, ki so čakali na vstop v klub. Kako nam uspelo naj presodi vsak sam, najvažneje pa je, da smo vsi uživali. (Davko)

26. 7. 2003: Srečanje v kočici na Pohorju

Za takratno poletno srečanje je bila določena Štajerska, natančneje: Pohorje. S pomočjo ProRonnyja smo najeli hiško kakšne pol ure vožnje z avtocestnega odcepa za Maribor in Hoče, in se v soboto, 26. 7. ob devetih odpravili v konvoju treh avtomobilov prek Trojan. Kviz so z veliko skrbi v slogu ameriškega Jepardyja pripravili štajerski kolegi. Zmagovalec je bil, s svojim izrednim poznavanjem japonščine, pa tudi animejev, Nabe, ki je pred drugouvrščenima Kat in Ikarijem nabral prav divjo točkovno prednost. Kvizu je sledil lov na piratski zaklad. Dve ekipi piratov sta se spopadli z razmočenimi gozdnimi tlemi in zvitimi ugankami divjih mož v bazi, da bi našli zaklad. Ena od skupin je imela za pomoč v kokoško preoblečenega papagaja, druga steklenico ruma in dva 'čisto prava' novodobna elektronska pirata. Slednja je pri iskanju zaklada pokazala nekaj več iznajdljivosti in skrito zlato odkrila tudi brez pomoči divjih mož. Med bojem se je BradicA že lotil prižiganja ognja za večerjo na žaru, ki so jo gotovo vsi najbolj pričakovali. Dejansko so čevapčiči, hrenovke in nabodala izginjali hitreje, kot bi jih uspeli dostavljati. S tem se je uradni del srečanja v bistvu zaključil, zato smo se posedli zunaj okoli miz in se zatopili v pogovor, ali pa v koči okoli televizije, na kateri so se celo popoldne neutrudno pretepali različni liki iz igre Dead or Alive, njihovi upravljalci so pa delovali bolj kot podivjani zombiji. Na okno pritrjeni zvočniki in dobro založen predvajalec mp3-jev so tiste na prostem celo popoldne oskrbovali z akustično zabavo, čeprav smo se Rammsteinov verjetno vsi nekoliko prenaposlušali. Potem ko so si virtualni pretepači potešili žejo po krvi, so se na televiziji pričeli vrteti različni povsem novi Ikarijevi animejski DVD-ji, nekateri so se poskrili v postelje, drugi pa so uživali v nočnem zvezdnatem nebu in trepetali pred šumi v podrasti pohorskega gozda.
Iz animejske noči je v dnevni sobi male koče kmalu vstalo pretepaško jutro in ko nam je fante uspelo spraviti od igralnih konzol smo se zapakirali in tokrat s petimi avtomobili "oddivjali" proti avtocesti. Do tja smo porabili kaki dve uri, saj smo po poti iskali primerno gostilno, kjer bi se lahko ustavili na pohorski omleti, oziroma kosilu. Končno smo našli eno, ki sicer ni imela pohorske omlete, vendar so se nam zato oddolžili z brezplačno rezino s pohorskimi borovnicami, kar pa tudi ni kar tako. In vseeno smo se imeli fino.

27. 9. 2003: Obisk animejsko-stiparskega sejma v Milanu

Sicer ni bilo čisto pravo srečanje, ker se nas je pač samo nekaj nabralo na kup in odpeljalo do Milana, ampak, ker vas bodo najbrž zanimale fotke, kako tak sejem izgleda - nekaj utrinkov. (fotke lilD in bRüLa)

4. in 5. 10. 2003: Grafitiranje podhoda pri Merkatorju v Šiški

Čeprav bi se sicer morali lotiti že močno "obdelanega" podhoda pri Kinu Šiška so se občinske oblasti odločile, da je tokrat na vrsti "trgovinski" podhod. Tako smo se ob kavi v Merkatorju dogovorili za postavitev posameznih motivov, ki so se vsi razporedili v temni votlini in predstavljali njeno globoko skrito zlo. Prepredeni oziroma bolj povezani s pajčevinami so se liki zvrstili po večini ene strani podhoda, medtem ko so grafitarji, kot ponavadi, prevzeli drugo stran. Bolj zanimivo tokrat je bilo to, da so oni delali z veliko bolj nežnimi bravami (roza), kot mi, ki smo za ozadje porabili kar 4 litre črne barve z več mericami koncentrata. Po črnem se težje čečka in boljša je preventiva kot kurativa, to vsi vemo.
Prvi dan, v soboto, se nas je zbrali kar 12 s še kakim občasnim gostom, že po picah pa je udeležba v animejskem taboru pričela usihati, tako se nas je v nedeljo zbralo le še pet, kar se je močno poznalo, na količini dela, ki smo jo morali opraviti. Zato smo sklenili, da bodo v prihodnje projekti nujno zastavljeni v manjšem obsegu, risarji pa bodo tudi v celoti odgovorni za lasten izdelek. Red mora biti, je rekel Mesec.

19. 12. 2003: Celonočni novoletni žur

Uradni začetek smo prestavili šele na osmo uro, saj je imela Kiberpipa do šestih načrtovano delavnico, ki se je v bistvu zaključila šele ob pol sedmih, tako da je bilo časa za vse priprave malo. Na sreco pa smo že od petih dalje lahko zasedli dvorano in se v njej lotili napihovanja balonov: Alexiel, Prekmurec, Maxi in DynoD so dokazali, da je možno napihniti zelo veliko balonov, če si človek ne onesnažuje pljuč z rakovimi palčkami.
Atrakcije so bile, podobno kot leto poprej, DDR-plesišče, PS2 z EyeToyem (ki ga je posebej za to priložnost posodil Sneti - Hvala), hrana, pijača, kviz in animeji. V bistvu je bilo načrtovanih še nekaj točk, ki pa zaradi časovne stiske niti niso
prišle v program. Posebno zahvalo pa zaslužita še Bannon za svoj striptiz in Petra za krasno pecivo.

2004
5.3.2004: Pustno srečanje

Žal je ideja o uprizoritvi kakega prizora s cosplayerji propadla, ker so se vse ideje vrtele okrog vilinke in tentaklmonstra in vilinka zanje ni imela posluha ("Ti kar sanjaj"). Tudi za fotografe ni bilo poskrbljeno, zato fotografij pač ni.
Ko je bil projektor usposobljen in sta se vilinka in vampirka oboroženi z noži nekoliko umirili, je Aggelos predstavil japonski praznik lutk - hina matsuri, nakar je prisotne še naučil, kako se v obliki origamija naredi hina cesarja. Ker so prisotni pokazali ogromno zanimanja za origami, je pokazal še kako se naredi žerjava, rožo in laboda.
Po uspešnem predavanju in delavnici smo si ogledali One Piece Movie 1, potem pa je zmanjkalo časa še za drugi One Piece film, zato se je zavrtel 20-minutni "dokumentarec" o Izoli, ki sta ga pred letom in pol posnela Ribfuss in Cicnats. Na koncu je ostalo še ravno zadosti časa za ogled prvega slovensko sinhroniziranega nadaljevanja Bastarda! skupine Slodub. (pisal Cicnats)

26. in 27. 6. 2004: Grafitiranje tivolskih podhodov (Ljubljana)
11. in 12. 9. 2004: Grafitiranje tivolskih podhodov (Ljubljana)

Grafitarsko poletje 2004 se je začelo v Tivoliju, v podhodu pri Moderni galeriji in nadaljevalo pri Narodni galeriji. Čeprav nas ni bilo veliko, je nastala pisana galerija večinoma fantazijskih originalnih likov, saj skupne teme nismo določili. Mimoidoči so bili nad našim delom navdušeni in o negativnih pripombah ni bilo ne duha ne sluha, prav tako ne o policiji, zato so se nekateri odločili popestriti grafitiranje nad podhodom s tekom po tračnicah čez ovire (vlake), ki so ga z več ali manj infarkti tudi preživeli (Otroci, ne počnite tega doma, mi smo izurjeni profesionalci). Za nami je še ena uspešna packalna akcija, z oživljanjem podhodov pa bomo nadaljevali naslednje leto. Letos smo v svojih vrstah pozdravili nekaj novih obrazov, za katere upamo, da jih bomo drugo leto zopet videli, hkrati pa upamo tudi, da se nam bo pridružil še kdo, ki grafitiranja doživlja le skozi naša poročila in fotografije. (Setsuna-chan, foto: Ikari in Okami / Video: Feri)

2005
...

Sorodna vsebina: